Yangshuo

Iz Lijianga sva šla spet na nočni bus do Kunminga. Vlak je bil od tu logistično malo bolj zakompliciran. Težko bi rekla, da je bila druga vožnja z nočnim busom kaj udobnejša... Tokrat je bila cesta ok, so bile pa postelje bolj katastrofalne.

Zdaj sva že vedela kam v Kunmingu naju bo zjutraj pripeljal in da lahko ostaneva na busu= spiva dokler se ne zdani. Še malo v mraku sva se odpravila na železnisko postajo in si kupila karti za Guilin zvečer. Naju je bilo strah kako bo s prostimi mesti, ker naj bi bili vlaki v času kitajskega novega leta ful razprodani, a je bil prazen! No, malo sva upala da bo tako,da ta večer večina ze praznuje z domacimi in niso na poti. Sva imela ves kupe zase:) Udobno, da le kaj. Kitajsko novoleto, leto podgane, se je letos začelo 7. februarja. In tokrat sva ze vedela, da si morava nabaviti instant juho z nudlji, čaj sva imela pa že od prej, celo dve vrsti: zeleni in vrtnični. Na vlaku je namreč v vsakem kupejo termos steklenica in neomejeno vroče vode. In ker je tokratna vožnja trajala okoli 17 ur, sva si skuhala večerjo in še kosilo.

V Kunmingu se je že takoj zjutraj prikazalo sonce. Midva sva se takoj po nakupu karte, oddaji prtljage v garderobo in zajtrku, vsedla na bus za Shilin. Voznja do Kamnitega gozda je trajala slabi dve uri, vreme se je pa iz km v km bolj kisalo. V Shilin sva prisla ob 11h in je že nekoliko rosilo. Pa nama tam še takoj razložijo, da je vstopnica skoraj 15 evrov in da danes zadnji bus nazaj za KM odpelje ob 13h!! Nama je pa vse dol padlo. Da dava 30 evrov za slabi 2 uri norenja po parku (ki je "od zunaj" spominjal na Kapadokijo) v skoraj najbolj groznem vremenu kar bi moglo biti? Nak, sva se odločila, to pa tudi ne, bova že še prišla. Itak naju že čaka še Tiger Leaping Gorge in Shangri la, zdaj imava pa še tretjo točko na spisku. In sva se odpeljala nazaj v sončni KM. Z železniške postaje v Guilinu sva šla kar direkt v

Yangshuo. Tako presneto je bilo mrzlo in še hostli ful dragi, da sva se odločila iti en dan prej kot je bilo planirano v Hong Kong - v upanju, da bo na morju sonce in topleje:)

Guilin nama je prvič postregel s praznično gnečo, oziroma bolj kot z gnečo, sprazničnimi cenami. Vlak za Shenzen, na meji s H. Kongom je bil že za 4 dni vnaprej razprodan. Kasneje sva v Yangshuo kupila karti za bus, ki si ga tako nisva več želela, in še to za 50% več kot je običajna cena.

In cene hostlov in penzjonov v Yangshuo so tudi kar poskočile. Midva sva prišla na 1. dan novega leta ali Spring Festivala, kot imenujejo te praznike in cene sob za naslednjih par dni, ko so se nadejali več in več turistov, so kar rastle! Na koncu se je pa izkazalo, da turistov sploh ni prišlo toliko kot so jih pričakovali. Zaradi snega in težav z ledom o katerih ste vi poslušali na slovenskih TV. O teh težavah nisva vedela kaj dosti dokler naju niste od doma začeli spraševati o tem, potem sva pa malo bolj

spremljala poročila, no, bolj gledala posnetke in toliko razvozlala pismenke, da sva ugotovila s katerih krajev poročajo.. Počasi ratujeva eksperta za 

kitajščino:) Ne, ne, se ni za bati...

No, ko sva se končno nastanila v majhno in ledeno mrzlo sobo, kjer sva zvečer razvlekla spalki in prosila še za dodaten kovter, sva šla po mestu. Peš po glavni ulici, poiskat ogrevano restavracijo, na večerjo in na pivo.

Nasledni dan pa na kolo. Sva naredila čez 40 km po okoliških vaseh, med riževimi polji in apnenčasitimi stolpi ki so posejani naokoli. Zanimive kraške tvorbe. Ogromno je možnosti za skalno plezanje. Me je mikalo, ampak trenutne temperature res niso bile primerne. Zimske čist in skale še bolj premražene kot sem bila jaz. Še na kolesu se nisva dosti ogrela.

Novo jutro nama je postreglo z dolgim dnevom in 20 km trekom ob Li reki, tam nama je bilo pa toplo:) In lepo! Kako krasno mora biti šele v soncu - si kar težko predstavljam. Zjutraj sva šla z busom do izhodiščne tocke, tam za zajtrk pojedla bovlo juhe z nudeljci, plačala neke vrsto vstopnico, ki je poleg treka omogočala tudi prečkanje reke s čolni in gremo! Celotna pot je potekala vzdolz reke, vmes je bilo v vaseh mogoče spiti čaj ali Koka kolo in kaj prigrizniti. Trek se konča v Singpingu, blizu mesta, katerega posnetek je na bankovcu za 20 juanov. Sva vedela, da naj bi bilo to mesto nekje na poti in ko so tam kar naenkrat vsi skakali naokoli s temi bankovci, nama je bilo hitro jasno kje sva. Še do avtobusne postaje sva morala najti in nazaj v Yangshuo na sladko kislo svinjino, riž in pico:) Nama že malo paše bolj domača hrana:)   

  Tretji dan je bil spet kolesarski. Sva se zapeljala do znamenitega Moon hilla se nekoliko prešvicala po kamnitih stopnicah do vrha in med potjo vztrajno zavračala ponudbe starih ženic,ki so prodajale pijačo in razglednice. Na najin "no" so one vztrajno ponavljale "ok, later":)  

 

Po večerji sva šla še zadnjič v "najin" lokal na pivo in pomfri. Že spodnji štuk imajo lepo ogrevan, zgoraj pa fotelje in kurijo v kaminu! Kar luksuz za posedanje in sproščeno branje. Po sobah je bilo zadnje čase to skoraj nemogoče. Vsak prstek, ki je gledal izpod odeje je bil totalno leden... Jaz sploh ne najdem "udobne" priložnosti za pisanje dnevnika.  
 

Ob pol 9h zvečer po bus za Shenzen. Sva imela eno posteljo na sredini in drugo pri oknu. Še dobro, da so prehodi tako ozki, da sva lahko vsak na eno slušalko poslusala MP3 preden sva zaspala. Na tem busu je bil pa spet poseben ritual: že takoj na vratih je vsak dobil vrecko, za čevlje, ki jih je bilo treba sezuti že tam. Na postaji za WC je bilo treba s čevlji v vrečki do vrat in jih tam obuti, nazaj spet v vrečko in vrečko s čevlji v predalček pod povštrom:) Vsakič se nekaj novega naučiva. Pripasala sva se pa to pot že takoj na začetku:)

Lep pozdrav in se oglasim kaj iz Hong Konga!