torek, 25. december 2012

Božič

December kar kliče po družabnih  dogodkih. In ni ga čez praznike. Ni ga čez tople, nasmejane in domače večere. Če je dobra družba, še posebej. Ob takih trenutkih sigurno pozabim na predpraznično evforijo.

Darila, peka, pospravljanje, druženje. Vsega se v decembru nabere. In za vse v decembru zmanjka časa. Kot da bi še hoteli postoriti vse tisto, kar med letom nismo. Kot da bi se bali, da nam bo nekaj ušlo, da nečesa več ne bomo mogli zgrabiti. Čas je vsekakor tisti, ki gre. Vsak dan znova se dela zgodovina. Vsak dan znova kaj zamudimo, ampak vsak dan znova so nam dane nove priložnosti.

Sama sem se v temle predprazničnem decembru še največ zamotila s še zadnjo seminarsko nalogo za na faks. Z malo zamude je bila oddana in zdaj me čaka še najtežji del, predstavitev. Sem že mislila, da sem se navadila tehle javnih nastopov, pa me vsakič znova zagrabi trema.

Skupna tura in prednovoletna zabava z odsekom sta se super končali, če seveda odštejem nekaj razbitih kozarcev, polomljeno metlo in razmetane postelje. Ferajnovci so mepresenetili in dosolz ganili s priznanjem o najboljši načelnici. Razvila se je dilema, naj ga obesim doma ali v Mirčevo pisarno:) Podpora tima vsekakor zelo dobro dene. Laskajoče pohvale pa tudi. Dobiš, kar daješ, pravijo.

Semena smo ravno pred svetim večerom zakopali v zemljo, da bodo v svetih nočeh do Treh kraljev dobili impulze zemlje in kozmosa, ki jih bodo spomladi potrebovala za boljše kaljenje. To je tudi za nas čas za negovanje vizij za dobro bodočnost, čas za pozitivne mantre.

V pričakovanju novega leta:)

****
Happy December, I could name it. Meeting friends, good parties, lots of fun with people I love to be with. Besides I had time for baking, making Christmas cards and also studiing. There was just to much to do this month. December alwas run short. And it finishes a certain period. But like every single day also new year brings us new opportunities.

I finnished the last seminar for school and I am looking forward for a presentation in January. I thought I got used of appearing in public but ever again I get panic.

From the members of alpine time I am leading at the moment I was given a special avowal for a good job. I was really surprised and very touched. I couldnt hide few tears. It is alwas good to have a support.

With my dad we buried seeds to sow on next years kitchen garden as teaches bio-dynamic gardening. From Christmas till Three Wise men is time for seeds to be enriched with energies of the Cosmos and Earth. This time of holy nights is also time for us to tend to better future, time for positive sayings.

Looking forward for a new year:)

Love to all!











nedelja, 09. december 2012

Saint Nicholas

No, pa je prinesel Miklavž konkretnejšo ohladitev in novo pošiljko snega. Z Izo sva včeraj globoko zagazili in v pravem snežnem metežu šli pozdravit štajerske alpiniste, ki so prišli na zaključek na Gorenjsko. 

Ričet in kozarček rdečega v prijetni družbi sta dobro dela. S temo sva prispeli nazaj do avta, ki ga je medtem pošteno zamedlo. Metlica med zimsko opremo še kako prav pride.

****
St.Nicholas has finally brought us lower temperatures and new snow. I went to meet some alpine friends who came from Štajerska to have a pre New Year party in a cottage close by. We started in a real snowstorm and we hardly saw where we are heading to. We sunk into a new snow and had to wade it till knees somewhere. Iza enjoyed most. I enjoyed the meal and glas of red vine in a good company.

nedelja, 02. december 2012

1.december

Se mi zdi, da je konec brkatega movembra predvsem zaznamoval štajerski "gotof je" in razplet drugega kroga nedeljskih volitev. Meni je bila ves teden najprivlačnejša vremenska napoved, ki je za konec tedna obetala sneg.

In po nekaj deževnih dneh je v četrtek zares zadišalo po snegu. Zopet le za pokušino. V dolini je le narahlo pobelil, malo višje pa sneg že zaide v čevlje. Lepa je zima, tako tiha in bela.

****
Last Movember days were mainly labeled with demonstrations against Slovenian politics in several Slovenian towns and with expectations of Sunday`s presidential election. But I was looking forward for the weather forecast to come true. Some snowing was announced for the weekend and I`ve got to enjoy fresh air and some snowflakes on my face. Again in a small dose, a bit more in the mountais. It is charming, the winter. So peaceful and white.

nedelja, 11. november 2012

November rain

Zima nas je letos na hitro obiskala že konec oktobra in nam na zadnjo nedeljo postregla s snegom. Ta najbolj zagnani so že naredili prve zavoje s turnimi smučmi in seveda tudi prve praske.

Sama še vedno na rahlo pestujem svojo poškodovano roko in kljub skominam, še nisem smela na smuči. Moje zapestj je še nestabilno in ker pri smučanju pogosto padem, še nekaj časa ne bom imela poguma, da bi se lovila z rokama. Obiski na fizioterapiji se že približujejo številu petdeset. Vlečejo se že malo, ampak to je edina pot k uspešnemu okrevanju. Aktivne vaje so lepa popestritev terapiji z laserjem in magnetom, elektrostimulacijo pa opuščamo. Kirurg je bil ob zadnjem obisku navdušen nad mojim napredovanjem, a še vseeno misli, da potrebujem vsaj še tri mesece, da bo živec zares ok in da bo roka dobila nazaj svojo moč. Veselje je delati vaje za moč, ampak, ko moram vrečko iz trgovine spustiti na tla, ker sem še prešibka, da bi jo obdržala, se vseeno še pojavi razočaranje. Tudi sukanje volana še ni lahko opravilo.
 
Zaenkrat sem še vedno najbolj mobilna na nogah. Tudi v hrib že grem. Hoja s pohodnimi palicami je res terapija, zato mi je še vedno najlažje brez. Po navodilih, si od zapestja in čez komolec potegnem dodaten rokav, da se mišica ne hladi, na roko pa rokavico, da so zaščiteni še prsti. Obiski savne so pogostejši, ker naj bi to dobro delovalo na mišico. Jesen je tako lepa s svojimi barvami, da se sprehodov res ne branim.

V začetku meseca je New York močno prizadel tornado Sandy. Med drugimi je posledice tornada čutila tudi Zahodna Virginija in nekaj prijateljev tam je ob močnem sneženju nekaj dni preživelo brez elektrike in s polomljenim drevjem po vrtovih. Takoj za tem, ko se je Sandy polegel in so Američani že začeli s sanacijami, je naše kraje zajelo močno deževje. Ne malo krajev je utrpelo hude poplave. Mi imamo kar srečo z lokacijo. Bohinjskemu jezeru se je gladina dvignila za več kot dva metra in Sava je na veliko koncih prestopila svoje bregove. Spodnji del Šobca je bil poplavljen in Sava je povsem zalila most.

Na odseku smo se že konec oktobra veselili še enega prvenstvenega vzpona našega člana. Nejc je bil na odpravi v Himalaji, kjer je plezal v zahodni steni Janaka. Danes smo člane odprave Janak 2012 pričakali na Brniku. Ob 11:20 je bil napovedan pristanek po urniku. Zaradi standardnih zapletov po neprespani noči in pri presedanjih po avtih, smo računali, da ne bo on-time in rahlo čez 11h smo le odbrzeli izpred Špara. Ta točni so nam že šparali plac v prvi vrsti na letališču in z navdušenjem smo pričakali Nejca in ostale člane odprave Janak 2012.  Najprej jih je čakalo nekaj medijskih obveznosti, pozdrave in objeme z domačimi, potem smo napadli pa še AOjevci. Jasno, da smo ga odvlekli na enga mrzlega rdečga in na hitri raport o odpravi.

*****
First snow this year came the last Sunday in Otober already. It stayed long enough that the most enthusiastic skiers got to make first curves on skis. 

Although I had a desire to try it too, I knew that my wrist is not stabile enough to risk it. As I am not the best skier I often fall and would it be to dangerous for my arm to hurt it again. 

I am still the best mobile on my feet. I like Fall so walks arount are just a pleasure to exercise and enjoy the nature. I was told to use walking sticks to exercise my arm muscles, but also to wrap it into another warm sleeve, to prevent it from cooling as the muscel can go into a bigger spasm when is cool. My sauna visits are more frequent now as are also good to relax muscles. Along the magnet and laser tharapy at physio I do more exercices for power now. I am exercising by my self as well.

At the begining of November NYC was hit by Sandy and also my friends in WV suffered from huge amount of snow as consequence of Sandy, Some were without electricity for few das. Just few days after Sandy our country was hit by a heavy rain and many places were flooded. Luckily my home town is safe from floods.

Today our team member returned from Nepal where he and his partner spent almost two months and climbed over a west wall of Janak. So we went to the airport to greet and welcome their expedition . We are all happy to have him and his team back home safe.

sreda, 31. oktober 2012

The end of another month

Cela večnost je že minila, od kar sem, v upanju po veliko in lepih fotkah in novih objavah, kupila nov fotoaparat, pa nič. Da raje ne povem, da sem še vedno na bolovanju in da sem z aktivnostmi še vedno omejena, kar pomeni, da sem veliko doma in bi prav z lahkoto trenirala prstke na tipkovnici, pisala in objavljala.

Z Nejcem sva dan pred njegovo odpravo zamenjala fotoaparata, ker je bila meni bolj všeč barva njegovega, njemu pa mojega. Nejc je medtem že preplezal še nedotaknjeno zahodno steno Janaka in bo vsak čas že nazaj in verjamem, da ima polno norih fotografij, moj fotoaparat bo pa najbrž oživel, ko bom spet fit in zdrava za nova potepanja.

Moja roka, z veliko vaje in terapije, dobro napreduje. Zaenkrat je medicinsko osebje okoli mene navdušeno nad mojo rehabilitacijo. Če mi je fizioterapevt nekaj tednov po nesreči dejal, da me noče strašiti, vendar naj se soočim s tem, da najbrž ne bom nikoli več plezala in mi je splošni zravnik rekel, da pričakuje okoli 80% povrnitev funkcije roke, sem v tej fazi navdušena in počasi mi fizioterapevtka spodbudno dviguje obremenitve z 0,5 kg na 1 kg utež, sama doma že poskušam z 2 kg. Ni lahko, ampak mišica se počasi krepi. Nekaj trdote, bolečin in omrtvelega občutka je še v komolcu, po delu podlahti in v zapestju, pa tudi prsti še malo nekontrolirano plešejo po tipkovnici in ko me kaj zasrbi ne vem točno kje se praskam. Zapestje in prsti bodo najbrž potrebovali največ časa, saj ima živec do tja najdaljšo pot..

Z nekaj pomoči domačih in prijateljev sem pobrala pridelek in zasejala že nov motovilec, ki me bo hranil z vitamini že zgodaj spomladi.

Z mizarjem sva se po FBju dogovorila kakšno polico naj mi naredi in Urban mi jo je, še z nekaj drugimi malenkostmi, pritrdil na zid. Z Mirjam sva zašili zavese za pod pult in moja kuhinja je za en čas gotova. Lojze me je potolažil, da je to švedski stil, da tam so skoraj vse kuhinje kot moja, z odprtimi policami in zavesami pod pultom.

Celo na kavo v Trst sem bila povabljena in predvsem pogreti kosti in užiti vsaj en dan morskega zraka tole leto.

Obisk nevrologa v UKC je postregel še s sprehodom do faksa in po stari Ljubljani. S faksa sem odšla oborožena z novo literaturo in zdaj veselo obračam liste ter polnim svoje sive celice z novimi podatki.

V kleti sem odkrila steklenico viškega Prošeka, ki sem ga dobila za lansko novoletno darilo in prav z veseljim si po napornem dnevu postrežem s kozarčkom sladkega;) 
 
****
Although I was sure new photocamera will give new impetus for blogging it`s been a while now, since I was here last time. 

I sweped the camera I bought with Nejc because of the colour. Nejc prefered mine, chocolate one and I the one he bought in Austria just a week before I did mine in Slovenia. So I stayed at home with a red one and in the meantime Nejc climbed over a virgin west side of Janak (7090m) in Nepalese Himalaya and I am sure he took lots of great photos with the other one..

My arm is in a good progress. If I was told by a phisyotherapist just few weeks after the accident I should consider about giving up climbing as the function of my arm will never be the same again, and also one doctor told me to expect only about 80% rehabilatation, I am now sure the Spring will serve me with new grips and holds. My phisyo is enhusiastic about my rehab and we are working now with 0,5 kg and 1 kg weights, at home I try with 2 kg already. I still have same pain and strange feelings around the elbow, along the forearm and  wrist and fingers are not yet completely under the control, but are doing great. It is a long way for the nerv to grow till the finger nib again.

In spite of everything I had a good harvest at my garden. With a little help of my friends and family I did some minor works in my flat too. Joiner put doorjambs in, the kabinetmaker made me some shelves for my kitchen which has now a Swedish look with open shelves and a curtain under the desk as Lojze said. And I feel so comfortable with my new kitchen look.

So, I had a chance to spend a day in Trieste. A visit at neurologist in Ljubljana served me with a walk through old town of Ljubljana. At University I armed my self with new books and I am working now on absorbing new datas. All I need now are rainy days to keep me inside.

I found a sweet red vine in my cellar I was given as a new year gift almost a year ago and after my tiring day I gladly have a few sips of it;)

torek, 04. september 2012

Payday

Denar nekaj velja, če je v obtoku. Plačilni dan se bliža in dvomi o nakupu novega fotoaparata so bili vsak dan manjši;)

****
As my old water and schock proof camera is a bit worn out, I decided to ordered a new photocamera for colouring new posts with nicer photos.

ponedeljek, 27. avgust 2012

Summertime breathing

Daj kaj napiši, mi pravi prijateljica, jaz velikokrat pogledam na tvoj blog, če je kaj novega. Ni enostavno, ji rečem, če čakaš doma, da se poceli roka, ne greš po svetu in se ti nič ne dogaja. Pa še fotoaparat je že utrujen in potem za povrhu še nimam lepih fotk za k objavam.

Pa sem potem razmišljala, da ni tako sivo, da ima tudi bolniška kakšen plus. Spet več berem, več imam časa za posedanje na balkonu in pod trto, več priložnosti, da se prijatelji ustavijo pri meni; samo da dotočijo vodo za nadalnje kilometre, da posedijo in klepetamo, da kujemo nove načrte... Načrte za nove hribovske podvige, nove ročne spretnosti, da debatiramo o smislu življenja in se imamo lepo. Spretni fanje s ferajna mi večkrat priskočijo na pomoč; vzidali smo okenske police, skoraj že obrnili vrata hladilnika, sneli sosedine novoletne lučke z jelke...
 
Vreme je že vse poletje nooorooo. Sončno in suho, na trenutke celo prevroče. Seveda, še plavati ne hodim, tako da hladim se res pretežno pod tušem in v senci trte pri bloku, včasih s Tino pri Savi, s sestrino pomočjo ob Radovni... Plavam še ne in že težko čakam kontrolni RTG, ki bo pokazal, če roko lahko že polno obremenim. 

Vsi na veliko plezajo in včasih mi je kar hudo, ker sama najbrž še nekaj časa ne bom. No, to je svoje vrste vprašanje, kjer se bom pustila presenetiti. Včasih se mi zdi, da bom že v jeseni lahko ponovno držala grife, da Paklenica že čaka name, mogoče tudi Rušica in Kogel. Moč pozitivnega mišljenja menda dela svoje. Zadnje čase se dogaja, da sem prav koristna doma, ko ob vsej sodobni tehniki lahko pomagam prijateljem, ki pod steno ugotovijo, da je skica ostala v avtu in jim skene pošljem na njihove hude telefone.

Vrt kljub suši lepo uspeva. Fižol je najprej izgledal reven in bolan, a si je ob škropljenju s čajem iz koprive očitno dobro opomogel in ga komaj sproti obiram. Korenja, solate in bučk tudi ni manjkalo tole poletje, čeprav sem se morala bio semena parkrat posejati, da je sploh kaj pokukalo ven. Računam, da bo naslednja sezona že biodinamična. Tole leto sem na pol poizkušala in brala literaturo, preko zime pa upam, da nam uspe zbiodinamizirati semena za naslednje leto in celo pripraviti kakšen svoj preparat. Ati me je najprej malo postrani gledal, potem se je pa že strinjal, da je vredno poizkusiti. Prejšnji dan je bil dan za list in motovilec ter berivka že kalita, da bo skleda polna tudi na jesen. 

*****
A friend of mine was asking me to write new post. I was trying to explain that is not so easy to write when you are  tied to a home and not allowed to hang around and unable to do fun and exciting things. And my camera is kind of worn out and I have no good photos...

But at the end I figured it out that it is not so boring to be at home. Finally I have time for reading more, to host friends and hung out with them under the shade of a wineyards. We chat, we laugh, we do new plans, drink some beere together, they are helping me with things I do not manage by my self in my flat and around the building...

The weather is just incredible this summer: long hot summer, with almost no rain. Everyone is climbing&spending time in the mountains, by the lakes, on the sea side... I am cooling&refreshing my self mostly under the shower, in the shade of a wineyards by the house, with Tina we had a grilled chicken picnic in the freshness of Sava River, with Sandra near Radovna river... I do not swimm yet and I am looking forward to have x-rays contorl in couple of weeks to confirm my arm can be finally fully burden. I am quietly thinking I will be ready for climbing in tha Fall, that Paklenica is already waiting for me, maybe even Rušica and Kogel. The power of positive thinking has a special power and success!

In spite of a hot and dry summer my garden crops heavily. Although the beans looked weak an sick at first, it recovered well by being sprinkled with nettle-tea. So, lots of beans, pumpkins, carotts, salads. I had some problems with special biological seeds at the begining of season when nothing sprout out of those seeds. Later I changed the producer and decided I will bring up my  own seeds for the next season by biodynamical method. After speaking about this with my dad for first time he looked at me a bit sceptical, but than he said "why not". So, between Christmas and Three Wise Men we will bury seads half a meter underground to absorb a special cosmic energy... Yesterday it was a day for a leafy vegetables, so lamb`s lettuce and early non-hearting salad are already growing. 

That`s it for this time;)

nedelja, 22. julij 2012

Pa tako lep dan je bil, preveč lep za smrt

Lep teden je bil in s petkovo pico v prijetni družbi se je zdel več kot super. Vmes me je zmotilo nekaj telefonov, da sem se sproti zmenila še za sobotno plezanje v prijetni družbi. Kam in kdaj gremo je bila rahla dilema. Ker sem vedela, da bom pozna in mi ne bo do zgodnjega vstajanja in vožnje do Logarske, sem potegnila z Nejcem in smo šli v Celovško špico v smer Kaminreihe !

Zdel se je super dan. Vmes smo še naumili, da gremo po turi še na Klemenovo in Sabinino žurko. V bistvu bi bil to vikend, ali vsaj sobota s Cvetko in Benotom, ki sta pa obisk zadnji trenutek odpovedala.

Na dostopu sem mizarju, ki mi je prišel montirati vrata v kopalnico, še poslala sms kje bo našel ključ od mojega stanovanja in odmislila ostale dnevne zadeve.
Matevž je plezal prvi. Smer se že na začetku ni zdela nek višek lepote, ampak taki hribi pač so, včasih tudi precej naloženi. Na drugem štantu z Matevžem udobno sediva, ko kar naenkrat zavpije "pazi!". Pogledam gor in še zadnji trenutek odskočim in se naslonim tesno k steni. Kamenje. Skale. Ne, cel podor je bil v zraku. Nejc sprašuje, če sva ok, Matevž potrdi. Bila sva živa, rahlo prestrašena. Matevž še ni vedel za mojo roko, ki je mrtvo zabingljala in sem v trenutku pomislila, da mi bo padla dol. Jo primem, se me še drži, a boli. Pokrčim jo in končno povem Matevžu, da roka ni v redu, da je polomljena kar nisem upala na glas povedati. Očitno se je ena skala razletela nekje za menoj in se je od stene odbil del v mojo nadlakt. Nadlaht je bila udarjena od zadaj, na srečo nisem videla krvi :) 

Matevž zavpije Nejcu, da nisem ok, uspem mu še povedati, da bom skupaj padla in svet se mi je za nekaj trenutkov ustavil. Ko sem se začela prebujati, mi fanta držita glavo, slišim, da urejata abzajl in ko sem končno lahko spet spregovorila prosim, če lahko pokličemo helikopter, abzajlati ne morem. Pomirita me, da ni signala in da gre Matevž dol. Tekel je do Celovčke koče, kjer so iz koče poklicali 112. Prišla sta 2 helikopterja, policaji in reševalci. Na vitlu so me odpeljali do planote pred kočo, dali v nosila, namestili infuzijo s protibolečinsko terapijo, policaj je vse pofotkal, si zapisal vsa podate in povejo mi, da imamo še 10 minutni polet do Celovca. Tam je že čakala ekipa, RTG, zlom nadlahti, potrebna je operacija. Pokličem še sestrico, da ji povem kje sem, kaj se je zgodilo. Odložim, zazvoni še Mojca, ki je želela vedeti kako sem in jo prestrašim s polomljeno roko.

V eni uri sem že spala. Po 3 urah operacije se zbudim v pooperativni sobi, s pozdravom slovensko govorečega tehnika. Telefona nimam pri sebi, dobila sem ga šele proti jutru, a sem okoli 21h uspela poslat Sandri mejl, da sem ok. Po dveh dnevih so mi ostranili longeto, vedela sem že prej, da prstov ne čutim kot bi jih morala. Šok nastopi, ko ne morem kontrolirati roke od komolca naprej. Ne uboga. Pareza nervusa radialisa je to, mi poovejo in me hkrati potolažijo, da pri operaciji ni bil videti poškodovan in da bo ok. Z nekaj baje in precej časa. K meni v naslednjih dnevih prihajata fizioterapevtka in ergo terapevtka, ki mi naredi posebno opornico, ki mi stabilizira zapestje in me za podporno terapijo potekpa s kinezijo trakovi.

Vsak dan se veselim smsov, še bolj obiskov. Po treh dneh se preoblečem v svojo obleko in se ob sončnih popoldnevih lahko svobodno sprehajam v okolici klinike in s kjigo posedam v bližnjem parku.

Mateja, Matjaž in Urh so prišli pome. Mateja je prevzela zdravniško oskrbo. Nabavili smo še nekaj zdravil za hitrejše manjšanje otekline in hitrejše celjenje kosti, pa skozi Karavanke domov.

Popoldnski petek je bil v stilu telefonskih pogovor, da sem ok, obiskov in še posebne osebne masaže.

Lepo je biti doma, med svojimi.

Nekaj tedenska pavza bo izziv za še stare dolgove, obveznosti in seveda za piljenje nemščine. To je zdaj glavni projekt. Za začetek Bild der Frau, potem pa Meilensteine der Geschichte vom Pharaonenstaat bis heute, da o Valvazorju sploh ne govorim...

****
It was a great week, and with Friday evening`s pizza in a good company seemed more than awesome. In meantime I agreed with Nejc an Matevž to go climbing with them to Celovškašpica next morning.

Seemed to be a great day. Matevž was leading the rope. The route didn`t seem to be the height off a beauty but that`s how our mountains are, sometimes a bit loaded and far from a compact rock. Matevž in I were at the very comfortable second anchor while Nejc was still climbing behind. Suddenly Matevž sreamed to watch out and when I looked up I saw a huge rock and stones falling down. We leant to a wall. There was a huge rockfall. Nejc was asking if we are ok and Matevž confirmed. We all looked ok and were alive. In next seconds I told Matevž my arm hurts and I was sure it is broken. I managed to tell him I am to faint away and then the world for me stopped for a while. When I was awakening they were holding my head and arranging ropes for an abseil. I knew I can not do it but I didn`t have power to tell them this yet. Well, at the end only Matevž abseiled down and run to the hut as there was no mobile coverage to call the rescuers from the wall or valley below. The chopper needed about 7 minutes after 112 was called. They came to get me out of a route on the winch. Took me to the plateau in front of a nearest mountain cottage, placed me into a stretcher, placed in an infusion and painkillers, fixed my arm with a bandage and after I answered some questions to the cup we had a 10 minutes flight to Klinikum Klagenfurt. A team was waiting for me. X-rays showed an upper arm open fracture. A surgery was urgent. I called my sis to tell her briefly what happened. In an hour I was ready for a three hours surgery. It was great to woke up an a postoperative room with an Slovene speaking technician. I didn`t get my phone back till next early morning, but he helped me to send an email to Sandra to tell her I am fine. After two days plaster was removed. I felt before I do not feel my fingers as normal and I was shocked when I couldn`t control my arm from the elbow to the fingers. It doesn`t follow my commands. Paresis nervus radialis I was explained and also told it will recover in next few weeks. In next  days at the hospital I had therapies with physiotherapist and ergotherapist. The ergotherapist made me a special brace to stabilized my wrist and and I got k-taping therapy to reduce the swelling.

Everyday I was glad of friends text messages, phone calls and specially visits. After three days in bed and no shower Sandra helped me with it and helped me to put on my dress. So I finally went out, walked around hospital and enjoyed sunshine on the bench with a book in a nearest park.

Mateja, Matjaž and little Urh came to take me home. Mateja over took my medical care. On the way we bought some homeopathic calcium for faster and better bone healing and C-vit to reduce swelling.
Friday afternoon at home was filled with phone calls, friends visits and even a special personal arm massage.

It`s good to be at home.

A few weeks break might be a challenge for some old debts at my studies and for sure for polishing my German. This is now my main project. First Bild der Frau, then Meilensteine der Geschichte vom Pharaonenstaat bis heute, not to mention Valvasor
and his mideval middeval German texts...

Statistika

Vsake toliko časa pogledam statistiko obiska mojega bloga in  vedno znova me presenetijo obiski iz nekaterih držav.
 
Vem, da nekaj imam obiskovalcev doma, nekaj v ZDA in v Franciji, za ostale bi bilo pa tudi lepo vedeti kdo ste.

****
Time to time I check who are the visitors of my blog. I know I have some followers at home, few in the States and in France, but I wonder who are you, the visitors from China, India, Russia, Germany, Spain, Brasil...

sreda, 04. julij 2012

Spet skupaj na štriku


Pa sva šli zopet z Urško skupaj v hribe! Po plezališčih sva se zadnje leto že kar veliko skupaj potikali, končno pa sva spet skupaj doživeli hribe! Seveda, Vršič s kratkimi dostopi in kratkimi smermi je bil prvi izziv, prva izbira, da e ponovno preveriva, uglasiva.

Brez večjih težav sva prišli čez smer, med sestopom že sanjali o novih podvigih in na Vršiču z veseljem srečali naše fante. Matevž je že med najinim sestopanjem stekel pod steno po Uršin nahrbtnik, potem pa, jasno, h Firerju na analizo.

Uršino kondicijsko stanje sva preverili z dvakratnim tekom po dolini Radovne do Krme, s prečenjem Možov do Palca in zdelo se nama je, da enostavno ni več dvomov za v konkretne stene, za v dolge smeri. Še sama sem začela graditi na frikariji, da ne se bova le lahko tudi skupaj lotili težjih smeri. Bodešče niti niso več tako neplezljive;)

Obeta se super julijski dopust, s frikarijo v zgodnjih jutranjih urah, s turami po naših hribih, računamo na lepo vreme za v Dolomite, jezero pa je super osvežitev po vseh prešvicanih dneh. Z Lojzetom ali brez;)

****
On the same rope with Urša again! We`ve been training together a bit through the last year, but going together to the mountains was kind of a challenge. But we did it. We smoothly climbed over a route on Vršič, where hikes to the wall are not to long. We checked our real condition with a long run through Radovna valley and at the end we both knew we are ready for higher walls and longer routes.

It/s gonna be a great summer with climbing in nearest short sport routs, in our mountains, we are looking for a good weather in Dolomites, and Bled lake is a great refreshment after every kind of sweating.:)





sreda, 09. maj 2012

Abraham

Ni ga čez praznovanja! Abraham pač le ni samo 50. Ko je to Nejčevih 50 pa še posebej ne.

Za spremembo mi ni bilo treba iti že v štartu v nočni turnus in tudi nedelja je bila frej, za pospravljanje. Matevž je trdno zadremal na mojem kavču, kar je pomenilo jutranjo pomoč pri tem. Kar precej se nas je nabralo, ki smo vzpodbujači Nejca pri njegovem naslednjem projektu- spopad s Čopkovim detajlom. Z veseljem smo mu zaploskali in zapeli. 
 
****
Celebrations are great! And 50th anniversary is not just anniversary, specially not when Nejc comes to this point. We gladly helpped him over Čopkov detail with applauding.

torek, 01. maj 2012

1.maj

Po precej letih me je danes, v sončen praznični dan, prebudila prvomajska budnica leškega pihalnega orkestra, po ušesih se mi pa že ves dan mota komad od MI2, ki povsem paše na tale pomladni dan.

Včerajšnje kmetovanje doma in na njivi je precej lažje kot pisanje še zadnje (upam!) seminarske naloge za faks.

Kljub delovnim praznikom in nemožnosti pridružiti se dobri prvomajski družbi v Paklenici sem prepričana, da se pomlad šele razcveta in do jeseni bo priložnosti za vse lepo še nešteto!

****
1.may`s morning wake up call was our local orchestra`s reveille. And the whole day  MI2`s song about some feelings and facts resounds in my ears;)

Yesterday`s gardening was blessing for my soul and far easy than writing yet the last theme for Univerity debts..

Despite working during labour day holidays I am sure there are already new chances to join friends at climbing, biking, swimming.... The spring just bloomed out and long hot summer is waiting to serv us with new adventures!

sreda, 04. april 2012

When...

ko se ti zvije in dvigne povsem nov parket,
ko greš po skoraj dveh letih na izpit in padeš,
ko imaš seštevek mesečnih stroškov višji od plače,
ko izveš, da je bivši dobil otroka,
ko gre res vse narobe dojameš, 
da življenje ni praznik....

****
when new wooden floor folds and lifts up,
when you go to pass an exam and you fall, 
when monthly expences are higher than salary,
when you hear your ex became a father,
when everything goes wrong,
than you know life sucks....

nedelja, 12. februar 2012

Smrk, smrk

Prav nobena viroza ni dobrodošla, ko je toliko stvari na urniku, po drugi strani pa malo prisilnega počitka tudi paše;)

**** 
Didn`t plan to catch a flu... Luckily there are drugs to kill it;)

četrtek, 09. februar 2012

Rdeči bik v več izvedbah in pravi čaj na litre

Končno zopet malo konec izgovorov. No, se maksimalno trudim, ker z lahkoto naštejem dva zadosti velika, ki me ponovno lahko odtrgata od knjig. 

Ampak, po nasvetu tistih nekaj bližnjih, ki jim jokam in jim zaupam, bom izgovore odrinila v kot, vsaj tja do poletja. Računam tudi na malo sodelovanja od tam zgoraj;)
 
Po kar precej dolgem premoru sem ponovno izvleka že malo zaprašene zapiske, skripte in fotokopije, ki sem jih dovolj dolgo zbirala z vseh vetrov. Zdaj je zopet čas za dooolge večere, zaaaspane dopoldneve, vmes nekaj sonca in službe in seveda visok Simobilov račun... Čas za selitve od ene mize do druge, za poročila na kavču, čas za čepke v ušesih in veliko pravega čaja in ostalih poživil.

Nočko!
 
****
Finally no more excuses. Well, I could mention one or two, huge enough to get me away from books, but after some closest friends suggestions I will try my best to push them all away at least till the summer time. I do count on some little help from Heaven:)


After a long time I took my school books on the air again. Time for looong evenings, sleeeepy mornings, some work and sun in-between, enormous phone bills, time for  black tea by litres and lots of Red Bull and other flying energy again....

Good night!