Hong Kong

Hong Kong. Na prvi pogled mesto nebotičnikov. Pa ni le to. Velik del Hong Konga je zelen in hribovit. Vsekakor je sprehod med nebotičniki nekaj posebnega. Se posebej fascinirali so me pločniki v nadstropjih, ki imajo križišča v ogromnih nakupovalnih centrih. Footbridge jih imenujejo, posebni mostovi za pešce, ki so speljani nad cesto. Večinoma se začnejo pri postajah ali v pristaniščih in velikokrat vodijo skozi nakupovalne centre, kjer ga lahko zapustiš ali nadaljuješ proti željeni destinaciji. Prvič naju je kar malo zmedlo. Hong Kong se sploh zazdi grozno kaotičen in nepregleden, ko prideš z metroja na glavno ulico v Kowloonu. A ko ugotoviš, kako funkcionirajo busi, metroji in trajekti ter vmes še footbridgi, kar naenkrat postane enostavno.

Prva stvar na spisku je bil nakup vodnika za Filipine in zemljivida za trekinge po Hong Kongu. Neverjetno veliko urejenih 50 do 100 km peš poti imajo. Midva za kaj daljšega, žal, nisva imela časa. Sva se pa z vzpenjačo povzpela na Viktoria peak, od koder je krasen razgled na nebotičnike, Kowloon in zelene griče ki se razprostirajo proti Kitajski. Vrh sva obhodila po res lepo urejeni poti, opremljeni z WC ji in piknik prostori in se spustila na drugo stran, v Abedreen, v zaliv, znan predvsem po plavajočih restavracijah. Nazaj pa na bus. Transport je edina stvar v Hong Kongu, ki je zares poceni. Tako metro kot busi, še najčenejši so pa trajekti. In še nakaj posebnega so, sploh za nas, ki nismo navajeni te vrste prevoza v vsakdanu.

Naporno je bilo najti sobo. Sobe so grozno majhne, skoraj zanemarjene in še te, ta poceni, so drage. Sva šla takoj z metroja ven v en lokal na kavo (in še težko sva ga najdla!). Najprej sem jaz počakala tam s prtljago in je šel Gregor na obhod po "hostlih", potem sva se pa zamenjala. Me je kar minilo, ko se je vrnil in rekel, da je vse drago, pa še polno za povrhu. Večina ta poceni prenočišc je v dveh sosednjih stavbah z okoli 16 nadstropji. Že kako se lotiti obhoda,  je bil projekt. Nič, z dvigalom do vrha in peš navzdol. Visoke cene za sobe so bile še vedno zaradi kitajskega novega leta. Še vedno so bili vsi v pričakovanju navala Kitajcev, ki se jim prazniki iztečejo ravno na dan najinega leta v Manilo. Sem se zdilala za eno res majhno sobo, brez okna, in večina je takih, le z ventilatorjem in klimo, in s kopalnico za 2 noči. V sobi pa francoska postelja, toliko dvignjena, da gre spod prtljaga in ravno toliko prostora, da se vrata odprejo na noter + še 1 m2 in kopalnica. Kopalnica z WCjem in tušem pa toliko velika, da je Gregor hitro ugotovil, da se tuširaš najbrž tako, da sediš na WCju:) Že v Yangsuo je bila podobna kopalnica, le da je bil tam se čučovec in je bilo treba paziti, da si še noge ne polomiš pri tuširanju, če pomotoma stopiš vanj:) Sobe so se nasploh manjšale s približevanjem Hong Kongu. Upam, da Filipinske bodo spet zračnejše!
 

Najin let na Filipine je bil polnočni. Letališče je na otoku Lantao, do koder prideš z Airport express vlakom, ki bo zaradi najinega tokratnega šparovnega budgeta počakal na drugo priložnost, ali z busom za 3 evre. Zaradi slabega vremena nisva šla z gondolo do sedečega bude. Vidljivost v Hong Kongu je menda ves čas bolj meglena, zaradi smoga, ta dan je bilo pa še oblačno in vetrovno. Sva pa prvič, od Sape v Vietnamu, slekla spodnje dolge gate!! Kar olajšanje, čeprav ravno poleten pa tudi Hong Kong ni bil. Domačini kar zmajujejo z glavami in ponavljajo cold, cold... Tudi tukaj so nama prinesli dodatno odejo:)  Kupiš pa tukaj lahko res vse. Še najlažje "copy watch", ki jih ponujajo na vsakem vogalu po trije.

Takole. Lep pozdrav z Letališča v Hong Kongu! Kupiš kavo in zraven proti depozitu dobiš v uporabo miško in srfaš.

Monika