Sapa

Oborožena z novo zimsko opremo sva se iz Hanoja ponovno odpravila proti severu, z obvozom najprej proti zahodu. Presenetilo naju je toplo, celo vroče vreme, kar nama je seveda prijalo.   

Prijetno sva se najprej spoznala z manjšino Black Thai. Iz Son La sva se odpravila v Dien Bien Phu, kjer je potekala ena večjih bitk 20.st, ko so Vietnamci pregnali Francoze. Cesta je bila nora, oziroma je skoraj ni bilo, natrpani v mini busu smo poskakovali skoraj do stropa. Tukaj so se pa že v večjih množicah začeli pojavljat Hmongi, od rdečih do rožnatih (Flower). 35 km trek v Muong Layu nama je dal vetra. Se posebej naslednji dan:) Ker sva imela pozen start, sva kar hitela, da naju ne bi ujela noč kje na vasi in od busov razvajenim nogicam se je nasledni dan poznalo...  
   
Danes sva prispela v Sapo. Na prvi pogled je neverjetno prijetna, pestra in polna pripadnikov različnih okoliških plemen, največ žensk, v tradicionalnih oblačilih. A ko se 2x sprehodiš po mestu gor in dol, te je že groza vseh teh žensk in deklic, ki te spremljajo na vsakem koraku in prodajajo svoje sicer lepe, barvite, ročno izdelane izdelke, ki imajo pa na mestnem marketu že začetno ceno pol nižjo od njihove. In vse po vrsti se prijazno nasmihajo in vpijejo: buy from me, buy from me. Po drugi strani so pa prijetne, klepetave.

 
Že od Hanoja sva do danes komaj kaj spregovorila z lokalci, ker angleško ne znajo, francozi zgleda tudi niso bili zadosti časa tukaj, da bi jim pustili kakšne francosko govoreče posledice, vietnamsko sva pa osvojila bolj besede z jedilnikov:) Še vedno veliko rišemo in pišemo ter mahamo z rokami- intenacionalna govorica, ni kaj:) So pa neverjetni goljufi, no, služijo na turistih. Vsaj za pol cene bi nam vse prodali dražje kot lokalcem... Se kar boriva za pravice evropejcev in  drugih:) Zdaj, ko vsaj približno že  poznava osnovne cene nama je na tem področju nekoliko lažje:) Sva šla že z avtobusa, ker so nama hoteli zaračunat dvojno in na drugega- vsaj dosti jih je:)

V Sapo sva prišla čez 1980m prelaz (je pokazal GPS), skozi tak oblak, da se je komaj videlo nasproti vozeči avto! Neverjetno. Ravno ta prelaz naj bi bil nekaka vremenska prelomnica: na drugi strani je zima! Ceste so ovinkaste, da bolj ne bi mogle biti, razgledi pa tudi ne bi mogli biti boljši! Pokrajina je tudi neverjetna. Ceste in poskakujoči busi niso najbolj všeč mojemu želodčku, tako da kar vestno žvečim kandiran ingver in se mi zdi, da v resnici pomaga. Okus je pa druga pesem, ampak se ga navadiš.. Lokalci, predvsem ženske, imajo pa itak ves čas glave  skozi okno in vrečke v rokah... .

Sapa je na 1500m in temu primerno hladna (hodim v puhovki z velurjem spoda, da kape in rokavic sploh ne omenjamj!!), amapak ko se sonček za kratek čas uspe prebiti skozi OBLAKE, postane prav prijetno toplo. Sicer pa komaj vidiš sosednjo stavbo! V vaseh, nižje v dolini, je menda sončno čez dan- druga klima?? 

Bog ve, če je res...     Greva jutri pogledat, greva na sprehod skozi riževa polja.V nedeljo dopoldan market, popoldan čez mejo in zvečer z nočnim busom-spalnikom v Kunming.                      

Lep pozdrav iz krasnega Vietnama, 

Monika