Prazniki...

Pester je bil tale vikend... En velik praznični kolaž.... Dan reformacije, dan vačevanja, noč čarovnic in dan spomina mrtve.  

Da je dan reformacije preko Trubarja povezan s prvo slovensko knjigo in prvo omembo imena Slovenec večinoma kar pozabimo, še posebej, če nam praznik, tako kot letos, pade na že tako ali tako dela prost dan, soboto. Sobota je postregla s soncem in toplo popoldne je bilo kot nalašč za izdelovanje nasmejanih buč, s katerimi smo na predvečer vseh svetih, preganjali čarovnice… In če nimamo varčevalnih računov z visokimi vsotami denarja, potem nas je večina najbrž najbolj uživala v vsem kar je bilo te dni povezanega z nočjo čarovnic. Noč čarovnic je očarljiva mešanica kultur in stoletij: mešanica keltskega novega leta, romanskega praznika boginje sadnega drevja in sadja, Pomone in krščanskega praznika vseh svetih....

Tradicionalno srednjeveško preganjanje čarovnic se je v našem koncu s prvo temo začelo odvijati na Blejskem gradu, kjer so jih kar nekaj polovili in zažgali. Seveda so v predstavi najbolj uživali otroci… Mi pa potem, na toplem, ob nasmejanih bučah, z grickanjem bučnih semen in zalivanjem le teh z bučnim oljem… no, pač, s čimerkoli je že vsakemu sedlo... Da dan posvečen dušam umrlih in množično obiskovanje grobov in trošenje cekinčkov za rožne aranžmaje in cele  ograbke sveč ni moj dan, in najbrž še marsikoga drugega, najbrž ni treba posebej omenjati… Najbrž imam tudi srečo, da imam vse bližnje in ljube zaenkrat še ob sebi…

Pa vendar, tudi k tistim, ki jih nimam več, z velikoveč radosti pridem na obisk kar tako, s svečko ali brez, še najraje pa poleti s šopkom travniških cvetlic… Čeprav sem že pomislila, da bi, po precej letih, šla danes vendarle na pokopališče, da mogoče srečam koga, ki ga že dolgo nisem videla, ker konec koncev, to je tudi družabni dogodek, sem spomin na mrtve in predvsem žive obujala v popoldanskem izletu na Sv. Petra. Tudi tam sem srečala nekaj sorodnih duš in še v miru smo se na ves glas krohotali…