Berlin

Pa smo šli... Iz Ljubljane v Portorož.... Ah, kaj ga pa biksam! Berlin  je bil naš končni cilj. 1000 km v enem kosu nam je bil prevelik zalogaj, zato smo s krajšimi in daljšimi postanki potrebovali dva dni za pot.

Spotoma smo se sprehodili skozi Naumburg, kjer je svoja zgodnja in pozna leta preživel nemški filozof in klasični filolog Friedrich Nietzche in Leipzig in se seveda že tja grede ustavili še po nujnih nakupih v Ikei...

Berlin, ki leži ob rekah Spree in Havel, me je očaral na prvi pogled. Čeprav nas je pričakal deževen, to ni bila ovira za takojšnje odkrivanje znamenitosti.

Potsdam trg je postregel  s steklenimi fasadami nebotičnikov in ostanki berlinskega zidu, ki je 28 let ločeval kapitačizem in komunizem, demokracijo in diktaturo, vzhodni in zahodni Berlin, ki je bil kot otok v vzhodni Nemčiji... V Berlin smo prišlai tik pred praznovanjem dvajsete obletnice padca znamenitega, 160 kilometrskega zidu, vendar nismo začutila kakšnih posebnih čustev v zraku. Veliko zahodnih Nemcev naj bi menda celo obžalovalo, da zidu ni več, nedvomno pa se je s padcem zidu odprlo okno v svet vzhodno nemškemu prebivalstvu, ki se je v trumah selilo na zahod, predvsem s trebuhom za kruhom in boljšim standardom. Za večino obiskovalcev je center dogajanja okrožje Mitte, v nekdanjem ruskem sektorju. Takoj za zidom se ob Berlinu seveda najprej spomnimo Brandenburških vrat, ki jih krasi antična vprega z boginjo miru. Od tu, se v eno smer, skozi Tiergarten park, je  proti Stebru zmage razteza Strasse des 17. Juni, proti vzhodu pa mogočna Unter den Linden. 20 let po združitvi, se v vzhodnem delu še vidijo ostanki starih in sesutih stavb, še več pa oko zazna novih, pred kratkim zgrajenih, modernih objektov.

Mogočen Tirgarten park, s svojim dokaj naravnim videzom skoraj da občutek, da si nekje na podeželju in ne v velemestu. Raj za tekače in sprehajalce in skoraj da ne tudi za kolesarje.

Seveda mi v parih dneh še zdaleč ni uspelo podrobneje osi gledati berlinskih znamenitosti, galerij in muzejev, je bil pa obisk super za prvi vtis in orientacijo.

Če se mi je do danes zdelo, da je Pariz mesto, ki ima dušo, ki jo je z lahkoto vzljubiti in kjer bi lahko živela, se mu je Berlin postavil močno ob bok. 

Se še vrnem;)