Vzpon

Vrh gôre snežnobel kipi v nebo.
Meglica tik pod njim je diadem.
Za mano, pod višavjem, koder grem,
vse bolj se manjša vse, kar zre oko.

Prav tam v daljavi, v zvitih jarkih rek
že vse medli od senc in od meglic;
brezšumno je in moj zategli klic,
vse bolj zgubljen, ne vrne se v odjek.

In misel, ki počije tam in tod,
vse bolj medló spominja se oblik
in zvokov sredi daljnih lis in pik,
ki ve, da skoznje me je vedla pot.

In vse, kar je prešlo kot brez sledu,
je zame vse bolj mrtvo, brez moči:
res je še tam, a le kot del poti
in le predhodje tega, da sem tu.

Kar pa res šteje, je ta slani znoj
in kamen, ki spotaknem se nad njim,
in lilast cvet, ki vanj se zastrmim,
in pa morda ta gora pred menoj.

Ta gora, ki sem si jo vzel za cilj,
ki vrh vse bolj zastira ji oblak,
ki vzpon tja k njej mi že šibi korak
in srka kri iz prenapetih žil,

ker to kar je za mano, me uči,
da pot, ki zdaj jo hodim, že čez čas
dobila bo nem, omrtvel izraz
kot vse, kar daleč spodaj že leži;

ker vem, da vrh, četudi stopim nanj,
rodil bo srečo le za kratek hip,
saj ko se v žilah umiri utrip,
bo s koncem hoje tudi konec sanj;

saj tam nad vrhom je le še nebo,
jaz pa pod njim obstal bom ves težak -
kako naj višje stopi mi korak,
ko pade noč in zvezde se prižgo?

Vrh gore je bel kažipot očem
in jasen dan žari od vsepovsod
in sreča je, da je pred mano pot,
in to da vem, da slast je v tem, da grem.

(Janez Menart, Vzpon)

Vrt

S koncem aprila se je končno razcvetela pomlad. Z otoplitvijo smo izza toplih peči na hitro prestopili pragove svojih domov in se začeli razgledovati po naravi, ki je na hitro ozelenela in vzcvetela. Vrtnarsko orodje je samo klicalo po delu.

Zaradi poškodbe kolena sem letos pri štihanju prosila za pomoč prijatelja. Sicer je to delo, ki ga rada sama opravim. Še posebej letos, ko sem imela načrt vrt rahlo razširiti, sem to želela opraviti sama. Pa smo ga razširili s skupnimi močmi. 

Naslednji korak- zasaditev. Odkar imam svoj vrt, sem si letos prvič narisala načrt. Načrt dobrih sosedov na gredici, ki bo naslednje leto uporaben tudi pri načrtu kolobarjenja. Paradižniki so dobili isto gredico kot so jo imeli lani, saj imajo paradižniki radi vsako leto isti prostor, ne kolobarijo. Ker imam pač vrt in ne cele njive, sem se najprej odločila katere zelenjave čez poletje največ porabim in katero pospravim za ozimnico. Vsega ne morem pridelati. Da bo vrt kar najbolj izkoriščen, ga bom zasadila v dveh, če že ne v treh nadstopjih. To bom letos poizkusila prvič. 

V prvi vrsti je moj vrt bio vrt. In tukaj se začnejo težave. Kaj je bio vrt? Vrt brez umetnih gnojil, strupov? Vsekakor. Kaj pa semena? Na nekaterih vrečkah ssemeni piše, da semena niso za uživanje. To že ni dober znak. In ko prebiram o GSO, ugotovim, da ne vem kakšno poreklo imajo semena, ki jih imam "domača", od doma, od sosede, starejše hercegovke, iz katerega semena so zrasle sadike, ki sem jih do sedaj kupovala pri vrtnarju. Gensko so začeli semena spremenjati že po 2. svetovni vojni. V principu so gensko spreminjali predvsem semena industrijskih kultur, kot so krompir, koruza, soja, pšenica... Najbrž niso GS semen bazilike, vodne kreše, rdeče redkvice? Kaj pa repo, blitvo, cvetačo, rdečo peso? Pa recimo, da jih niso. Niso v Sloveniji. Koliko semena, ki ga pakira Semenarna je dejansko pridelanega v Sloveniji? Koliko ga Semenarna uvozi? Kaj pa uvožena pakiranja semen, ki so naprodaj po naših trgovinah? In kolikoje bilo do danes rastlin, ki so morebiti zrasle iz GS semen, zacvetele na naših vrtovih in so veter in čebele prenesle ta pelod na nspremenjene, ekološke rastline?

Moj vrt sem kupila s stanovanjem. Sama že pazim kaj dam v Organkota, ki ga potem uporabim za zastirko na vrtu, ne vem pa kako je bila gnojena zemlja prej.

Ravno toliko sem zadnje čase brala o GSO, da sem zmedena, da kronično dvomim v vse kar kupim in kar zaužijem. Najbrž je še vedno manj škodljiva zelenjava, ki jo vzgojim na svoji gredici, pa četudi semena niso bila ekološko vzgojena, kot solata, ki jo kupim v trgovini ali bližnjem zelenjavarju? Tista je zabeljena vsaj še s pesticidi. 

 

Zadnjih nekaj tednov me na skoraj vsakem koraku ujame kakšna sočna novica o umetni hrani. Če sem že pred brala o umetnih jajcih, sem zdaj naletela še na novico o rižu, ki ga menda izdeljujejo že iz plastike in celuloze, o siru, ki ga delajo iz nafte, sladoledu narejenem iz tisoč in ene svinjarije... In potem si rečem ok, rižu se lahko odpovem oziroma bom še naprej uživala tistega, z bio poreklom, čeprav vemo, da nas tudi z bio poreklom kdaj okrog prinesejo, sire bom pa kupovala od bohinskih in bovških kmetov, ki imajo doma svoje krave in jim bom verjela, da ga izdeljujejo iz njihovega mleka. Da bom morala v trgovini brati drobni tisk na deklaraciji in ugotavljata, če je sir res narejen iz mleka, da ni iz nafte? Najbolje je,kot pravi Jamie, kar ne razumeš, ne kupi, še manj pa zaužij. Meso, ki ti ga kmet pred očmi odreže od zaklane živali res ne izgleda tako privlačno, kot že narejeni zrezki, ki jih dobimov trgovini, vemo pa, da je zares od krave ali pujsa ali konja... Druga plat te zgodbe so pa Lidel, Hofer, Eurospin in tako naprej, ki so za marsikateri žep ugodnejši nakup. Potrošnikom nam je itak pomemben okus in čim nižji strošek preživetja, sploh ob nenehnem vsiljevanju ideje, da živimo v krizi, ki se le še povečuje. Osebno mislim, da kriza v denarnem pomenu sploh ni tako velika, kot je velika kriza v strupenem življenju, ki ga živimo.



Tole razpredanje bi lahko nadaljevala in na koncu ugotovila, da ortoreksija niti ni tako nenavadna bolezen za današnji čas...

In tako sem zopet pri svojem malem bio vrtu, ki bo za začetek čez kakšen teden postregel z berivko, ki si jo bom zabelila z jajcem od sosedove kure, zraven pa popečen piščanček z eko kmetije v Poljanski dolini. Nobenih chicken nuggetsov:)

******

By the end of April this years long long winter finally left. Sun and warmth were good reasons to finally start with gardening. This year I made a scheme of my vegetable plots. As I only have a garden not a whole field I had to decide what vegetable I use most during the gardening period. After this I made a scheme of good neighbours. A scheme will be also used next year for rotation of crops.

Act of choosing seeds had followed. Here the hard work begun. Well I use seeds I brought up last season from my garden and my mother and neighbour gave them to me and at the end I do not know the origin of the herb and have been doubting should I buy all new ones, biological ones? I did some googling about GMO seeds and at the end I figured it out I can not completely avoid GMO because it can be find in almost every food we buy it in groceries but I came to an end how very carefully we should be at what we eat. At the end every salad from my own garden is better than the one from a market, where not only GMO but also pesticides poisoning will come along. I do not spray my plants with insecticides, I use only natural sprays of horsetail, valerian, chammomile, nettle, milk sprays and I use my own compost.

Lately I`ve been reading and listening so much about artificial food. As the news about artificial eggs is already old, I heard just recently about fake cheese and rice made of plastic and ice-cream made of all sorts of junk. Is that really possible? Ok, I can resist rice, I can buy cheese from lokal farmers and can be sure it is made of milk not petroleum or plastic. As Jamie says if you don`t understand crazy words on the back of food packs you better not buy it. Meet from a slaughtered animal at the local farm may really not look as attractive as a nicely looking beef, pork or horse steaks we are offered in groceries but we can be sure it is from the animal.

The sad part of healthy food is its price. And nowadays when we are told about financial crisis on every step we do, I believe people are choosing cheaper food which is usually low quality.

I am not sure about the financial crisis as we still spend money for stupid and unneeded stuff. A bigger crisis is our poisoned planet where we can`t grow really biological food anymore. Orthorexia is not so strange illness anymore...

Well, I am having a delicious salad from my garden, today. I will enrich it with an egg from my neighbour`s family farm, olive oil from Croatian island and with vinegar my mum make from apples from her garden and grilled chicken steak on the side. No chicken nuggets:)

Bon apetit!
Vrt

Zima, zima bela

Zima, zima bela, vrh gore sedela. In še kako res je to letošnjo sezono. Ko se je v dolini že zdelo, da bomo vsak čas prijeli za lopate in grablje, ga je ponovno nasulo. In ne malo. V gorah je res še popolna zima.

Juhuhu! Snežna odeja se sicer kaj prida ni preobražala in zaradi nevarnosti plazov smo se večinoma oklepali nižjih kucljev. Najbolj oblegana izhodiščna točka je bila seveda Pokljuka. Nešteto vzponov so letos imeli Valvazor, Dobrča, Poljška, Sv. Peter, Vodice, Hotunjc, Barjanca... Ni da ni. Daljše ture se šele začenjajo.

Če smo na Gregorjevo že  pozdravljali pomlad, nam je druga polovica marca ponovno postregla z zimo.

Prejšnji teden smo vozili pršič pod Viševnikom v prijetnih pomladnih temperaturah. Čez vikend smo bili s ferajnom na zimski vaji na Komni in se lovili po tamkajšnjih terenih. Užili smo kar nekaj sonca pa tudi vetra. Poudarek na turi jebil na bivakiranju, lavinski delavnii in turni smuki. Tečajniki so si izkopali bivake, v katerih so tudi prenočili. Nekateri bolj, drugi manj udobno. Spust s Komne je bil presenetljivo uživaški, na kar nismo niti približno pomislili, ko smo se zjutraj vzpenjali po precej poledeneli poti. Nazaj grede je Blaž že zgoraj zavil levo pod steno in ubiral super prehode do podna. Včerajšnja tura na Brda, se je začela z -8C pri avtu in nadaljevala z zasneženimi smrekami in nezvoženim pršičom. Konec marca, nad 1200m pa še čisto prava zima.. 

Pri toliko pršiča kot ga je letosna razpolago, so me fantje z lahkoto nakurili, da si nabavim novo turno smučarsko opremo. In nove smuči sem si že omislila. Ker so doma pošle zaloge kož, mi jih je ravno včeraj kolega naročil iz tujine. Zdaj še rahlo oklevam pri nakupu novega okovja in pancarjev. Če se bo zima še nekaj časa takole nadaljevala, se zna zgoditi, da jo bom res mahnila po čezmejnih nakupih, ker tudi okovja in pancarjev moje velikosti doma ni več za dobiti. No, izbira je zelo ozka, ker sta samo dva modela v igri, če ne celo samo eden. Bom s tem kar imam, zmogla tudi še do naslednje sezone.

Letošnje razpoloženje, super druščina in res super smučarija, me držijo, da bi prvič v življenju smučala kar do poletja. In obeta se nam to, ja:) Za spremembo si sploh še ne želim že v japanke. In ravno včeraj so padali novi načrti za nove snežne ture! Glede na to, da je moje bolniške že en čas konec in da me poleg službe okupira čist preveč stvari, komaj še utegnem preveriti vreme, a mi je ravno danes Helena rekla, da se poleg dežja v naslednjih dnevih, potem menda obeta ponovna pošiljka snega.Vprašanje, če ne bomo načrtov za aprilsko Paklenico zamenjali za tour de ski po Julijskih Alpah... Čeprav se pa skomine po skali tudi že budijo...

****

We`ve had a grat winter this year, with huge amounts of snow. It looks like ski touring season will last till the Summer! There was a big awalanche danger during this winter in our mountains, so mostly lower and not too steep hills were skied. We had enormous chances to ski powder what is not really tipical. So it was not a hard job to convince me I need a new ski touring equipment. I just bought new pair of skis and ordered new ski skins from Germany as in our shops they run out of stock. It is the same with bindings and ski-boots. I will have to do some more across-the-border-shopings.

For Gregorjevo we were already greeting the Spring, but in the second half of March we were again served with winter and snow.

Our yesterday`s tour to Brda began with -8°C at the car and continued with snow capped trees and fresh powder snow. At the verry end of March there is still a real winter in the mountains. 

Last weekend we had a two day tour within alpine school. The major point of the tour was awalanche rescue training, ski touring and bivouacking.

A great  company, great skiing and a superb mood I am in now are just the right reasons to stick with skiing till Summer, this year:) Plans for April`s rock climbing trip to Paklenica can be postponed or changed for some more tour-de-ski in Julian Alps, although some longings to touch the rocks are already comming up...

.

Winter joy

Pa smo dočakali prvo pravo zimsko radost tole sezono. Obljubljene so bile rekordne padavine in tokrat se napovedi niso izjalovile. 

Smo se ga kar nakidali tale teden. In predvsem uživali v neizmerni belini in zimski tišini, ki so jo prekinjali le hrupni plugi in zvoki lopat. Kako je odleglo, ko se po prvih dveh obilnejših pošiljkah ni bilo več treba truditi z lopato in je dovoz in dvorišče očistil prijazni možak s traktorjem. In potem je prišel še naslednji večer in računam, da še kakšnega od prihodnjih, ko je zopet napovedano nekoliko močnejše sneženje. 

Predvsem za otroke je bilo veselje neizmerno. Bunkerji, snežaki, sneženi stoli, kepanje... Kar ni zmanjkalo aktivnosti. Smučke so tudi šle v servis, kolikor se jih sploh še poservisirati da, še posebej po zadnjem smučanju s premalo snežne podlage. Bolniška se mi bo ravno pravi čas zaključila. Še plazovi se obletijo, pa gremo novim dogodivščinam nasproti. Dve leti smo čakali na tole darilo.

****

Here we go! First real snowing this season! We were waiting for it from Christmas on. And now we finally got few days of shoveling snow away. Some say it is a good training, but after two days it felt realy good to get a tractor to shovel it away from the drive in and front yard. And the man was really kind and he came by again yesterday and I hope he will keep us in mind in next few days too.

All this snow is a special joy for kids and last two days were full of making snowmen, snowcaves, snowballing... My skis are at the ski servis right now. My sickleave will be finished the right time. We just have to wait for avalanches to slide down the mountainsides and we are ready for new adventures! We`ve been waiting for this snow present for two years.

Three Wise Men

Pa se je obrnilo še eno leto. Zame ne preveč doživeto. No, bilo je lepo, ampak nekoliko manj aktivno. 

Allison in njeni so nas obiskali že pred poletjem in skupaj smo preživeli nekaj lepih trenutkov.

Drugo polovico leta sem sto odstotno posvetila poškodovani roki. Vsa pozornost se je dobro obrestovala. Z navdušenjem pričakujem januarski pregled pri kirurgu, da ga ponovno razveselim z okrevanjem. Januar bo še dodatno posvečen boljši mišični okrepitvi. Za zraven moram pa zadnjico dobesedno pribiti na stol pred polno pisalno mizo nemške literature, od srednjega veka do danes.

Poletje je bolj ali manj minevalo v iskanju sence, v obiskih fizioterapije in fitnesa, kjer sem nadgrajevala fizioterapevtske vaje.

Marsikateri trenutek so mi poleg domačih in prijateljev polepšali še ferajnovci. Piknikov in zabavnih druženj ni manjkalo.

Hribovske aktivnosti iz prve polovice leta sem ponovno obudila tik pred novim letom, ko sem spet prijela v roke pohodne palice in dodatno obremenila in razmigala roki. Z nekaj treme, pa vendarle z veliko optimizma čakam na nove priložnosti za plezalne podvige.

In zdaj. Novo leto in novoletne zaobljube? Nobene nisem sprejela. In mislim, da je prav. Se mi zdi, da novoletne zaobljube se večinoma ne uresničijo in potem nas slaba vest vedno znova opominja na neizpolnjene načrte. Če je čas med božičem in Sv. tremi kralji res čas za pozitivne afirmacije za boljšo prihodnost, sem ga dobro izkoristila. Verjamem, da mi življenje prinaša srečo in vse dobro:)

****
Last year was not to successful for me, as my climbing accident limited my activities to a minimum. Family and friends were shortening my days with their visits and some help at housework. Days from the Summer on were completely dedicated to my rehab. In January I intend to strenghten my arm muscles even more so I will be ready for new climbing challenges in the early Spring. In January I also have to force my self hard to stay sitted infront of my desk with all my German literature, from the Medieval times till today.

Around New Year a continued my mountain activities from the first half of the year and I again started  using walking sticks while hiking. At first it was not easy, but at the end this is a good rehab excercise for my hurt arm.

And now? I did not make no new year`s promises. Usually I do not do that. I used well the time from Christmas till today`s Three Wise Men for positive afirmations for the future. I know life will treat me well:)

Božič

December kar kliče po družabnih  dogodkih. In ni ga čez praznike. Ni ga čez tople, nasmejane in domače večere. Če je dobra družba, še posebej. Ob takih trenutkih sigurno pozabim na predpraznično evforijo.

Darila, peka, pospravljanje, druženje. Vsega se v decembru nabere. In za vse v decembru zmanjka časa. Kot da bi še hoteli postoriti vse tisto, kar med letom nismo. Kot da bi se bali, da nam bo nekaj ušlo, da nečesa več ne bomo mogli zgrabiti. Čas je vsekakor tisti, ki gre. Vsak dan znova se dela zgodovina. Vsak dan znova kaj zamudimo, ampak vsak dan znova so nam dane nove priložnosti.

Sama sem se v temle predprazničnem decembru še največ zamotila s še zadnjo seminarsko nalogo za na faks. Z malo zamude je bila oddana in zdaj me čaka še najtežji del, predstavitev. Sem že mislila, da sem se navadila tehle javnih nastopov, pa me vsakič znova zagrabi trema.

Skupna tura in prednovoletna zabava z odsekom sta se super končali, če seveda odštejem nekaj razbitih kozarcev, polomljeno metlo in razmetane postelje. Ferajnovci so mepresenetili in dosolz ganili s priznanjem o najboljši načelnici. Razvila se je dilema, naj ga obesim doma ali v Mirčevo pisarno:) Podpora tima vsekakor zelo dobro dene. Laskajoče pohvale pa tudi. Dobiš, kar daješ, pravijo.

Semena smo ravno pred svetim večerom zakopali v zemljo, da bodo v svetih nočeh do Treh kraljev dobili impulze zemlje in kozmosa, ki jih bodo spomladi potrebovala za boljše kaljenje. To je tudi za nas čas za negovanje vizij za dobro bodočnost, čas za pozitivne mantre.

V pričakovanju novega leta:)

****
Happy December, I could name it. Meeting friends, good parties, lots of fun with people I love to be with. Besides I had time for baking, making Christmas cards and also studiing. There was just to much to do this month. December alwas run short. And it finishes a certain period. But like every single day also new year brings us new opportunities.

I finnished the last seminar for school and I am looking forward for a presentation in January. I thought I got used of appearing in public but ever again I get panic.

From the members of alpine time I am leading at the moment I was given a special avowal for a good job. I was really surprised and very touched. I couldnt hide few tears. It is alwas good to have a support.

With my dad we buried seeds to sow on next years kitchen garden as teaches bio-dynamic gardening. From Christmas till Three Wise men is time for seeds to be enriched with energies of the Cosmos and Earth. This time of holy nights is also time for us to tend to better future, time for positive sayings.

Looking forward for a new year:)

Love to all!

Saint Nicholas

No, pa je prinesel Miklavž konkretnejšo ohladitev in novo pošiljko snega. Z Izo sva včeraj globoko zagazili in v pravem snežnem metežu šli pozdravit štajerske alpiniste, ki so prišli na zaključek na Gorenjsko. 

Ričet in kozarček rdečega v prijetni družbi sta dobro dela. S temo sva prispeli nazaj do avta, ki ga je medtem pošteno zamedlo. Metlica med zimsko opremo še kako prav pride.

****

St.Nicholas has finally brought us lower temperatures and new snow. I went to meet some alpine friends who came from Štajerska to have a pre New Year party in a cottage close by. We started in a real snowstorm and we hardly saw where we are heading to. We sunk into a new snow and had to wade it till knees somewhere. Iza enjoyed most. I enjoyed the meal and glas of red vine in a good company.