Se
kar uresničujejo želje. Nisem še uspela pisat o čem drugem, ko se je že
ponovil obisk Pakle. V drugi, a ravno tako odlični družbi. In jasno,
zopet je bil obisk prekratek, nas je pa za našo skromnost nagradil z
vsem lepim, najlepšim.
Petnajst se nas je nabralo, kar je lepo število za ferajnovski tabor.
No, vremenska napoved je bila nora, tabora v Pakli pa tudi že en cajt
ni bilo in oboje je najbrž pripomoglo k tako številčni udeležbi.
Anića
kuk nas je pričakal skoraj prazen, tako kemp kot stena in tudi v ostalih smereh ni bilo nekega silnega navala. Plezali smo v
vseh mogočih smereh in v vseh mogočih kombinacijah alpinostov, mlajših
in starejših pripravnikov.
Po pakistanski odsotnosti se nam je pred
grško avanturo pridružil Nejc, Mihove zgodbe o madagaskarskih prigodah
so nam razsvetlile obzorja o odnosu do življenja, ko nam je pripovedoval
o črnih lokalcih, ki ne objokujejo smrti, o ljudjeh, ki se pač
pokvarijo, o brezzobih lepoticah..
Zgroženi smo bili le nad prodajalko v kanjonu, ki je zjutraj kar zgodaj
odpirala trgovino, proti večeru, ko smo se vračali iz smeri s povsem
izsušenimi usti in z dehidriranimi telesi, je pa prezgodaj zapirala in že
med vrati godrnjaje prodajala še zadnja pločevinke piva. Očitno ji je največji
biznis prodaja razglednic in magnetkov čez dan. Na srečo je Dinko, na
koncu ulice, tudi po sončnem zahodu še rad postregel s kriglom piva,
tudi dvema.
Družabni večer smo popestrili s
klepetanjem in analizo gibov v smereh z omejenimi grifi, ali pa z
ugibanjem "kdo sem". En večer se nam je pridružilo še nekaj
kompanjonov z one strani Trojan, z gajbo piva. Sodelovali so pri naši igri kjer so nekateri
zelo hitro ugotovili kdo so, drugi smo se pa nekoliko bolj zapletali z
vprašanji...Z nekaj pomoči smo na koncu vsi uspešno zaključili igro.
Nedeljsko jutro ni bilo lahko, še težji je bil dostop pod steno. Če bi
zjutraj kdo predlagal opcijo ležanje v senci, bi jo z lahkoto sprejela:)
Ampak, tudi po kratki in sladki plezariji je pred povratkom še prišel
čas za kratek počitek. Spet lahko le rečem, da je bilo kratko a sladko
in da smo odšli, ko je bilo najbolje, kar pomeni, da imamo najbrž spet
vsi apetite po čimprej nazaj.
|
datum
|
vzpon
|
Naveza
|
30.9.2011
|
KAČA, 6a+, 300m, Aniča kuk
|
Selan - Ekar – Mihelčič,
Gašperin - Marčič
|
|
ELCONDOR PASA,7a, 320m, Aniča kuk
|
Hladnik - Cerkovnik
|
|
SEVERNO REBRO, 4b+, 170m
|
Golmajer – Tomažin - Remic
|
1.10.2011
|
VELEBITAŠKA, 6a+, 350m, Aniča kuk
|
Ekar – Ažman
|
|
NOSTALGIJA, 6b+, 320m, Aniča kuk
|
Marčič – Cerkovnik
|
|
Dr. BRAHM, 5c, 300m, Aniča kuk
|
Gašperin – Selan
|
|
JUHA, 6a, 250m, Aniča kuk- zah. stena
|
Hladnik – Salkič
Bogataj - Sladič
|
|
CENTRALNI KAMIN, 5b, 170m, Veliki Čuk
|
Golmajer – Tomažin – Remic
|
|
KAMASUTRA, 5b+, 150m, Aniča kuk
|
Sladič – Bogataj
Golmajer - Tomažin
|
|
INFINITO, 7a+, 350m, Aniča kuk
|
Žumer - Mihelčič
|
2.10.11
|
LJUBLJANSKI, 6a+, 220 m, Aniča kuk
|
Cerkovnik - Marčič
|
|
AKADEMSKA, 5a, 180m, Aniča kuk-zah.stena
|
Sladič-Ekar
Bogataj- Selan
|
|
RUMENI STRAH , 7c, 350m, Aniča kuk
|
Ažman - Mihelčič
|
|
NOSOROG, 4b+, 150m, Kukovi ispod Vlake
|
Golmajer – Tomažin- Remic
|
|
NEMA DINKA DO DINKA, 7b, 28Om, Aniča kuk
|
Žumer M.-Hladnik
|
foto: Anja Salkič, Jana Remic
