Miklavž, Božiček, Dedek Mraz...

Poleg tega, da je december veseli, je tudi zapravljiv in hkrati še mesec daril. Miklavž mi je prinesel Salzburg, Dedek Mraz novo torbico in zdaj čakam še Božička, če se me mogoče usmili z novo puhovko, tako, lepo, rdečo:-).
 

Pa bog si ga vedi, če jo bom tole zimo sploh še potrebovala... Da nisem najhladnejše dneve v hribih za tole zimo že preživela? Da ne bi bilo namesto puhovke boljše darilo nov nahrbtnik? Ma ne, saj stari bo že še zdržal do naslednjega Božička, najbrž še dlje.... Mogoče jih v ProMontani celo že prej spet piči, da naredijo akcijo 50% off. Letošnjo sem zamudila. Broke kot vedno, ko so akcije ali  razprodaje... A nič hudega, ker itak se mi v tisto gužvo po trgovinah ponavadi ne da. Če že, se največkrat zgodi, da vstopim, ko  se evforija prvih dni razprodaj že poleže. In takrat, ne da ni več dolgih vrst pred kabinami, tudi za probat ponavadi ni nič več. Še sreča, da si vsega še ne upam naročiti po netu, ker potem bi, lepo v miru, nakupovala "iz naslonjača" in bi znala biti broke celo leto;-)

Ročno delo

Skrajni cajt je že bil, da sem se lotila izdelave novoletnih voščilnic. Ves potrebni material sem zadnje 3 tedne vozila s sabo na relaciji Lesce-Ljubljana, z upanjem, da kakšen večer najdem čas za izdelavo.. Pa ni šlo, do včeraj zvečer...


Ideje kako bodo voščilnice izgledale nisem imela.. Nikoli je nimam, pa potem vedno nekaj uspem skupaj spacati. No, ne smem reči spacati, ker se mi nikoli ne zdijo spackane, ampak so mi večinoma zelo všeč in sem ponosna nanje;) Tudi tokrat.

Začela sem z rdečimi. Ravno so mi zalaufale, ko jih je zmanjkalo in hitro mi je postalo žal, da nisem naročila samo rdečih voščilnic. V koraku z moderno tehnologijo in pomanjkanjem časa sem si namreč  letos ves potreben material naročila preko spleta. In ko sem se lotila rumenih in oranžnih, mi je bilo takoj jasno, da sem površno naročila dodatke za izdelavo.Ko sem za trenutek  obsedela in razmišljala kako naj jih zapolnim, sem se spomnila starih zalog barvne lepenke na vrhu omare s knjigami. Hopa hop sem zlezla gor in v trenutku je bila kuhinja prekrita z raznobarvnimi polami papirja. Hitro so se našle nove kombinacije. Prav tako za zelene in modre. In prav slednje so mi bile na koncu najlepše...

Pri par vrstah bleščič, me je veselje do dela z njimi minilo že ob odprtju prve škatlice, ko se jih je , skoraj pol, usulo po tleh. In kuhinja se je v trenutku zasijala kot ganz nova...

In čeprav sem se zelo zelo potrudila in s sesalcem kar nekaj časa drgnila tla, mislim, da se zna kuhinja bleščati še tja v novo leto:)

Zdaj jih moram samo še spisati in še pravočasno odposlati... 

Pa srečno novo leto!

Salzburg

Salzburg, ki nam večini najbrž kot prvo asociacijo navrže Mozarta, med drugimi slovi tudi kot ljubko mesto, polno baročne arhitekture. Pa moram priznati, da decemberski obisk mi je z neštetimi božički, stojnicami in lučkami, deloval predvsem prednovoletno, že povsem praznično.

Kulturno zgodovinskega in arhitekturnega utripa mesta tokrat, navkljub interesu, nisem niti približno uspela začutiti. Od vsepovsod so zvenele božične pesmi, neštete stojnice s hrano, pijačo, z novoletnimi okraski, nakitom, oblačili in seveda..... z Mozart kuglami, pa so ta občutek samo še dopolnjevale. Bile so natančno postavljene po vseh trgih in so, skupaj z ogromnimi osvetljenimi smrekami, še posebej zvečer, nekako celo onemogočale pogled na kulturno zgodovinske  spomenike. Pa nič zato... Glede na hladno vreme, ki je poleg dežja postreglo še z nekaj snežinkami, je res še najbolj dobro del kozarček kuhanega vina in pečen krompir z nadevom.

Ljudi pa... noro! Avtobusni turizem očitno kar cveti. Se mi je zdelo, da me truma ljudi kar sama nosi po ulicah starega mestnega jedra in če sem hotela zaviti po svoje, se nagledati mamljivih izložb, sem dejansko morala "izstopiti" iz te hodeče množice. In zdelo se je, da smo vsi na ulicah, da izložbe niso zadosti vabljive, ker trgovine so bile glede na trume mimoidočih pretežno prazne.

In če se zadnje čase nekoliko bolj trudim in prakticiram nemščino, se je tukaj, skoraj na vsakem koraku izkazalo, da rek "govori srpski, da te ceo svet razume" zares drži:) In vedno dobro dene, ko se izkaže, da znanje tujih jezikov na vsakem  olajša komunikacijo, potovanja... in da občutek domačnosti;)

Lep in živahen je bil praznični Salzburg, še polepšale so ga pa izkušnje s prijaznimi meščani.