Salzburg

Salzburg, ki nam večini najbrž kot prvo asociacijo navrže Mozarta, med drugimi slovi tudi kot ljubko mesto, polno baročne arhitekture. Pa moram priznati, da decemberski obisk mi je z neštetimi božički, stojnicami in lučkami, deloval predvsem prednovoletno, že povsem praznično.

Kulturno zgodovinskega in arhitekturnega utripa mesta tokrat, navkljub interesu, nisem niti približno uspela začutiti. Od vsepovsod so zvenele božične pesmi, neštete stojnice s hrano, pijačo, z novoletnimi okraski, nakitom, oblačili in seveda..... z Mozart kuglami, pa so ta občutek samo še dopolnjevale. Bile so natančno postavljene po vseh trgih in so, skupaj z ogromnimi osvetljenimi smrekami, še posebej zvečer, nekako celo onemogočale pogled na kulturno zgodovinske  spomenike. Pa nič zato... Glede na hladno vreme, ki je poleg dežja postreglo še z nekaj snežinkami, je res še najbolj dobro del kozarček kuhanega vina in pečen krompir z nadevom.

Ljudi pa... noro! Avtobusni turizem očitno kar cveti. Se mi je zdelo, da me truma ljudi kar sama nosi po ulicah starega mestnega jedra in če sem hotela zaviti po svoje, se nagledati mamljivih izložb, sem dejansko morala "izstopiti" iz te hodeče množice. In zdelo se je, da smo vsi na ulicah, da izložbe niso zadosti vabljive, ker trgovine so bile glede na trume mimoidočih pretežno prazne.

In če se zadnje čase nekoliko bolj trudim in prakticiram nemščino, se je tukaj, skoraj na vsakem koraku izkazalo, da rek "govori srpski, da te ceo svet razume" zares drži:) In vedno dobro dene, ko se izkaže, da znanje tujih jezikov na vsakem  olajša komunikacijo, potovanja... in da občutek domačnosti;)

Lep in živahen je bil praznični Salzburg, še polepšale so ga pa izkušnje s prijaznimi meščani.