Na deževen petek, ko sem že oddelala svoje v arhivu in se nekoliko namučila s temle čudom od tehnike, na katerega ravnokar tipkam, vedno bolj dojemam, kako v bistvu ne znam uporabljati virtualnega sveta, od katerega pa postajamo vsak dan bolj odvisni.
Saj ni, da bi se hvalila, da moram vse prevečkrat poklicati na pomoč kolega, ker moje znanje računalništva se v resnici konča pri wordu in excelu, pa že tu bi se dalo razpravljati. Stran že natipkam, ampak ko se lotim urejanja.... In tako sem si pred kratkim začela vse, kar se na novo naučim in ne uporabljam dnevno, zapisovati v zvezek. Pametni si zapiše, neumni pozabi, nam je skozi celo srednjo šolo vbijal v glavo razrednik....
In danes sem se začela spraševati še o družabnih orodjih na spletu, kot so Flickr, Facebook, Twitter, Picasa, GoogleBuzz, blogi in najbrž še cela vrsta drugih, ki jih sploh še ne poznam. Prva stopnja, ki je pri meni nadgradila uporabo Yahooja in Gmaila je bil seveda Facebook. Čeprav povsem virtualni svet, ki ga nekateri zanučijejo, češ, s prijatelji pojdi raje na kavo ali na sprehod, me je hitro potegnil, potem, ko sem se ga seveda nekaj časa uspešno branila, ker se mi je zdelo, da je to nekaj za srednješolce... Z uporabo Facebooka je pri meni oživela še uporaba Bloggerja in posledično Picase. In zadnje tedne odkrivam še Twitter in Flickr in se sprašujem kaj je za kaj najbolj uporabno, oziroma kako je orodja najbolj smiselno povezati, če se jih sploh da... In da ne bi omenjala še vseh uporabniških imen in gesl, ki so potrebna...
Zakaj objavljati identične fotke na FBju, Picasi, Flickerju in zraven še na blogu, kjer jim pač lahko dodaš še nekaj več besedila? Ampak ravno ugotavljam, da se to izgleda da tudi na Flickerju. Hmm... Bo treba v tečaj?
